SASS PORDOI DOLOMITI ITALIJA 2950M

Očitno se je vreme tudi tokrat odločilo, da nam bo nagajalo, saj sem vedel da pač tu v Dolomitih prej zadeneš sedmico na lotu kot pa lepo vreme.

Pot nas je vodila čez Trbiž preko Karnijskih Alp po dolini, ki pelje skozi smučarska središča Forni Di Sopra in naprej proti Cortini di Ampezo do kraja Arabba kjer nas bi čakal naskok na MARMOLADO a je vreme zopet pokazalo zobe .

Že na poti smo dobili obvestilo da je vzpon odpovedan zaradi vremenskih razmer saj močno sneži od 2000m naprej in ker nimamo plačanega uradnega vodnika nas ne bojo spustili naprej in je kazalo da bomo v Cortini obrnili in se vrnili domov. Po nekaj več kot uri se je le toliko zjasnilo, da so nam dovolili vzpon na Sasso Pordoi a le pod pogojem da gremo z gondolo po planinskih poteh pa ne. Ko bi v Sloveniji uvedli tako bi gotovo bilo tudi pri nas manj nesreč.

Ko smo prišli do koče ga je v dobre pol ure padlo 30 cm in pred sabo nismo videli ničesar. Ostalo nam je le da popijemo čaj in se vrnemo nazaj po isti poti. Ker so izleti določeni že pol leta vnaprej ne morejo spreminjati datumov, tako bom kot že zapovrstjo ostal brez vrha in vzpona. Odločil sem se da drugič raje najamem vodnika in vsaj vem da bo vse prej preračunal in določil.

ZUGSPITZE 2962 m TOP OF GERMANY

Tokrat me je pot vodila na sever Avstrije in še dlje v Nemčijo. Bolj natančno na Avstrijsko-Nemško mejo, vendar pa pot v vodi v Nemčijo in se pri Rossenheimu odcepi levo in nadaljuje proti olimpijskem Garmish-Partenkircheju ,kjer smo izstopili iz avtobusa in se presedli na vlak zobate železnice ki nas je peljal naprej saj je bila vremenska napoved zelo slaba izlet pa je v naprej plačan in vrnitve denarja ni oziroma se tura naredi z najbolj okrnjeno izvedbo.

Tu nas preseneti izredno gosta megla saj komaj kaj vidimo pred sabo tako da prepadne stene sploh ne vidimo. Imamo slabe pol ure časa da de slikamo pri križu na vrhu in požigosamo knjižice, ter se hitro vrnemo saj iz Avstrijske strani prihaja huda nevihta z bliskanjem. Ker je nevarnost da bi nas ujelo na poti navzdol se z gondolo spustimo nazaj v dolino in rečeno ,,HVALA BOGU,, saj smo potem videli pravi rafal strel ravno v jeklenice ter smer po kateri bi se spuščali.

Zugspitze je z 2962 metri najvišji vrh gorske skupine Wetterstein ter tudi najvišji vrh Nemčije. Gora se sicer nahaja južno od kraja Garmisch-Partenkirchen na meji med Avstrijo (Tirolska) in Nemčijo (Bavarska).

Na nemški strani vrha se nahaja tudi koča Münchener Haus, na avstrijski strani pa restavracija Panorama Gipfelrestaurant. Na vrh peljejo tudi tri gondolske žičnice zaradi katerih pa je na vrhu pogosto velika gneča. Vzhodni vrh na katerem stoji križ se sicer nahaja na nemški strani meje. Pod pobočji vrha se nahajajo tudi ledeniki Höllentalferner, Südliche Schneeferner ter Nördliche Schneeferner. Slednji je z 8,4 hektarji tudi največji ledenik v Nemčiji.

KRIM 1107M

Od parkirišča pri Podpeškem jezeru se vrnemo dobrih 100 m nazaj, nato pa se usmerimo na cesto v smeri Krima (leva cesta gledano iz smeri dostopa do izhodišča). Pot nadaljujemo skozi vas, mi pa se v križiščih držimo desnih smeri. Po približno 15 minutah lahkotne hoje pridemo do domačije Špelin, kjer nas oznake za Krim usmerijo levo na vzpenjajočo pešpot, ki hitro preide v gozd. Naprej se kratek čas razmeroma strmo vzpenjamo, nato pa se priključimo kolovozni poti iz vasi Jezero (po njej bi prišli, če bi v manjšem križišču za kapelico nadaljevali po levi cesti). Kolovozu sledimo navkreber, le ta pa nas kmalu pripelje do makadamske ceste, katero pa le prečimo. Sledi še kratek vzpon skozi gozd in pot nas pripelje na travnike predela imenovanega Planinca (tudi Planinica). 

Tu pot zavije v levo in nas hitro pripelje do osamljene domačije, za katero se nam z leve priključi pod mimo Ledenice. Tu nadaljujemo desno ter v nekaj nadaljnjih korakih prispemo do cerkvice sv. Tomaža na Planinci.Cerkev obidemo po levi strani ter pot nadaljujemo po zložnem kolovozu, ki postopoma preide v gozd. Kolovoz se kmalu za kratek čas strmeje vzpne, nato pa zavije rahlo v desno, kjer postopoma preide na zahodna pobočja. 

Tu se nam z desne priključi pot iz Dolenje Brezovice, mi pa nadaljujemo naravnost po postopoma vse bolj strmi kolovozni poti. Nekoliko višje prečimo še eno gozdno cesto, nato pa se pot pričenja obračati rahlo proti levi, kjer se po nekaj nadaljnjih minutah zmernega vzpona priključi poti iz Strahomera, Vrbljen in Tomišlja.

Nadaljujemo desno v smeri Krima ter pot nadaljujemo po sprva zložnem, nato pa postopoma vse bolj strmem kolovozu. Kolovoz višje zavije nekoliko v levo ter nato še v desno. Za slednjim ovinkom se tudi povsem položi in se nekaj 10 m naprej tudi priključi cesti, ki vodi na Krim.

 Omenjeni cesti sledimo v levo, le ta pa nas po 10 minutah hoje pripelje do parkirišča in obračališča pod vrhom Krima. Tu nadaljujemo desno ter po cesti ali markirani pešpoti v nekaj minutah nadaljnje hoje prispemo na vrh Krima.

VELIKI ZVOH 1971m

Pri koncu kraja Cerklje na Gorenjskem zapustimo glavno cesto, ki se nadaljuje proti Velesovem in Visokem in z vožnjo nadaljujemo rahlo desno na cesto v smeri smučišča Krvavec. Parkiramo na velikem urejenem parkirišču ob spodnji postaji krožno-kabinske žičnice na Krvavec, kjer kupimo karto ter se z omenjeno žičnico odpeljemo do zgornje postaje, ki se nahaja ob Planinskem domu na Gospincu.

Pri zgornji postaji krožno kabinske žičnice na Krvavec bomo opazili številne planinske table. Mi se usmerimo v smeri doma na Krvavcu in Marije Snežne na slabo vidno pot, ki se vzpne po travnatem pobočju skoraj naravnost navzgor. Slabo vidna pot nas višje vodi čez pašno ograjo, za katero le ta postane nekoliko bolj sledljiva. Razmeroma strma pot pa nas nato pripelje do doma na Krvavcu, katerega vidimo že od zgornje postaje žičnice (do sem lahko tudi po slabši makadamski cesti).

 Od doma nadaljujemo v smeri Zvoha po cesti, ki nas mimo kapelice in oddajnikov na Krvavcu pripelje do sedla Razor (sedlo med vrhom Krvavca in Velikim Zvohom), kjer je križišče cest. Nadaljujemo naravnost po grebenu (desno vrh Krvavca 5 minut) in vse bolj strmi transportno reševalni cesti, ki je občasno tlakovana, sledimo ob robu smučarske proge do akumulacijskega jezera na Velikem Zvohu. Od jezera se povzpnemo še na bližnji vrh, nato pa se čez žičnato ograjo sprehodimo do vpisne skrinjice, ki se nahaja le nekaj korakov pod vrhom.

BOČ 979 M ZLATOROGOVA TRANSVERZALA 2014 PLEZALNA

S parkirišča nadaljujemo desno po poti v smeri doma na Boču čez Babe. Pot, ki poteka skozi gozd se že takoj začne kar strmo vzpenjati in po približno 15 minutah vzpona preči cesto. Strmina poti pa nato po nadaljnjih nekaj minutah vzpona popusti. Sledi krajše prečenje pobočij po široki poti, nato pa se pot za krajši čas zmerno vzpne. Nekoliko višje nas pot pripelje na širok kolovoz, ki mu sledimo v desno in ga nato kmalu zapustimo. Naprej nas markacije usmerijo levo navzgor. 

Po začetnih nekaj strmih metrih od mesta, ko smo zapustili kolovoz se pot skoraj neznatno vzpenja do mesta, ko nas le ta pripelje na cesto. Naprej sledi 5 minutna hoja po cesti ki poteka sredi velikega travnika do planinskega doma, ki se nahaja na drugi strani obsežnega travnika.

Za domom je drevored do spomenika pri katerem zavijemo levo. Steza se razširi v širšo pot, katera se pridruži poti čez Balunjačo.

Kmalu pridemo do jeklenic ob katerih se lahko nadaljuje pot po lahki, označeni poti, a mi se ustavimo ob napisu na desni »Zelo zahtevna plezalna pot«, nadenemo pas, samovarovalni komplet, čelado in nadaljujemo naravnost navzgor.

 Smer je takoj navpična, vlečenje z rokami, da verjetno odvrne morebitne planince, ki bi znali to zamenjati za zelo zahtevno pot. Hitro pridemo na širšo stopnico, jeklenica nas popelje v desno in navzgor. Na določeni točki je zadeva rahlo nagnjena nazaj in si moramo precej pomagati z rokami. Nekaj minut kasneje smo že na vrhu kratke (približno 10-15 min) a adrenalinske poti, ki jo spet označuje tabla o zelo zahtevni plezalni poti.