torek, 14. avgust 2012

VRH NAD ŠKRBINO 2054M POLOŽNA

S parkirišča nadaljujemo po za promet zaprti cesti, ki nas po nekaj deset korakih pripelje na planino Kuk, kjer si v poletnem času lahko kupimo domači mlečni izdelek (kislo mleko, sir, skuta).
Cesta se naprej začne zložno vzpenjati in nas čez čas pripelje do naslednje rampe. Za rampo gre pot v gozd in se skoraj neznatno vzpenja, občasno pa se pot celo rahlo spusti. Po eni uri hoje pa nas pot pripelje na planino Razor, kjer se nahaja planinski dom.
Od koče se usmerimo na pot v smeri Škrbine in Vogla. Po nekaj minutni zložni hoji pa nas pot pripelje na naslednje razpotje, kjer pa nadaljujemo naravnost v smeri Škrbine (desno Vogel).



Pot naprej se obrne rahlo proti levi in se zmerno vzpenja čez pobočja porasla z rušjem. Ko pa nas pot pripelje do naslednjega razpotja na višini približno 1500m, nadaljujemo levo v smeri Škrbina sedlo (desno Vrh nad Škrbino - južna pot). Pot kmalu za tem pride iz rušja na zanimiva pobočja, kjer bomo na naši desni strani opazili strme skalne plošče, ki tvorijo za plezalce zanimivo steno, ki pa ni pretirano strma. Pot naprej se prečno vzpne čez melišče do sedla Škrbina, ki se nahaja na višini 1910m.

Pot nato zavije v desno, kjer se s pomočjo nekaj skob ponovno povzpnemo na južno stran grebena. Na južni strani se pot še nekajkrat strmo vzpne ob jeklenici, nato pa postane pot postopno manj zahtevna. 




ponedeljek, 13. avgust 2012

VRH NAD ŠKRBINO 2054M

S parkirišča nadaljujemo po za promet zaprti cesti, ki nas po nekaj deset korakih pripelje na planino Kuk, kjer si v poletnem času lahko kupimo domači mlečni izdelek (kislo mleko, sir, skuta).
Cesta se naprej začne zložno vzpenjati in nas čez čas pripelje do naslednje rampe. Za rampo gre pot v gozd in se skoraj neznatno vzpenja, občasno pa se pot celo rahlo spusti. Po eni uri hoje pa nas pot pripelje na planino Razor, kjer se nahaja planinski dom.
Od koče se usmerimo na pot v smeri Škrbine in Vogla. Po nekaj minutni zložni hoji pa nas pot pripelje na naslednje razpotje, kjer pa nadaljujemo naravnost v smeri Škrbine (desno Vogel).

Pot naprej se obrne rahlo proti levi in se zmerno vzpenja čez pobočja porasla z rušjem. Ko pa nas pot pripelje do naslednjega razpotja na višini približno 1500m, nadaljujemo levo v smeri Škrbina sedlo (desno Vrh nad Škrbino - južna pot). Pot kmalu za tem pride iz rušja na zanimiva pobočja, kjer bomo na naši desni strani opazili strme skalne plošče, ki tvorijo za plezalce zanimivo steno, ki pa ni pretirano strma. Pot naprej se prečno vzpne čez melišče do sedla Škrbina, ki se nahaja na višini 1910m.

Od sedla na katerem je tudi razpotje nadaljujemo desno po južni strani grebena v smeri Vrha nad Škrbino (levo Tolminski Kuk). Pot nas nato po strmem, rahlo krušljivem pobočju pripelje na strma severna pobočja. Tu pridemo do prvih jeklenic ob katerih se strmo vzpenjamo. Pot nato zavije v desno, kjer se s pomočjo nekaj skob ponovno povzpnemo na južno stran grebena. Na južni strani se pot še nekajkrat strmo vzpne ob jeklenici, nato pa postane pot postopno manj zahtevna. Sledi še približno deset minut hoje po razglednem grebenu proti vrhu. Nekaj metrov pod vrhom se nam z desne priključi tudi nekoliko lažja direktna pot s planine Razor.



četrtek, 9. avgust 2012

VOGEL 1922M

S parkirišča se usmerimo na pot v smeri Koče na planini Razor in planine na Kalu. Sprva hodimo po kolovozu, ki se nadaljuje od bližnje hiše in nas vodi čez razgleden travnik. Na drugi strani travnika prečimo pašno ograjo in pot nas pripelje na označeno razpotje, kjer nadaljujemo po spodnjem desnem kolovozu (rahlo levo planina na Kalu).
. Od tu sledi še nekaj minut hoje ob lepih pogledih na gore, ki se dvigajo nad porečjem Zadlaščice in pot nas mimo sirarne pripelje do Koče na planini Razor.


Z razpotja nadaljujemo levo v smeri Globokega (rahlo desno Vogel) po poti, ki nas hitro pripelje iz gozda. Ko stopimo iz gozda se vzpenjamo po mulatjeri, ki nas sprva občasno še vodi skozi pasove grmičevja ali ruševja, nato pa postopoma preide na bolj strma, večinoma travnata pobočja. Pot naprej se zmerno vzpenja v nekaj okljukih, nato pa sledi nekoliko daljši prečni vzpon proti desni.

 Tu pobočje postopoma postane bolj strmo, pot pa, ki se še naprej nadaljuje po mulatjeri nas višje pripelje do starega betonskega bunkerja, nekoliko naprej pa še do manjšega zasilnega bivaka, v katerem se nahaja nekaj klopi. Od bivaka sledi še nekaj minut razglednega vzpona, nato pa dosežemo glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora na prevalu Globoko.

Za razpotjem se prečno spustimo čez sprva strmo pobočje, nato pa nas pot vodi prečno proti levi. Za manjši prevalom, se v nekaj korakih spustimo do naslednjega razpotja, kjer nadaljujemo desno navzgor po poti v smeri Vogla (naravnost smučišče Vogel, Šija...). Sledi krajši nekoliko bolj strm vzpon, nato pa se nam z leve priključi še ena pot od smučišča Vogel. Tudi tu nadaljujemo desno, nato pa v nekaj korakih ponovno stopimo na greben Spodnjih Bohinjskih gora, kjer nadaljujemo levo v smeri Vogla (desno Vrh Krnic 2 minuti).

Od zadnjega razpotja sledi še slabih 10 minut vzpona po razglednem grebenu, nato pa dosežemo 1922 metrov visok vrh

sreda, 1. avgust 2012

GRINTAVEC 2558 M

S parkirišča pri tovorni žičnici se usmerimo na peš pot v smeri Kokrskega sedla in Grintovca. Pot, ki poteka skozi gozd se sprva le zložno vzpenja, a ta del poti je kratek. Že po nekaj minutah hoje pa se pot začne strmo vzpenjati in nekoliko višje so nam v pomoč varovala, ki nam pridejo prav ob vlažnih in spolzkih tleh (v suhem nezahtevno). Dobro vidna in še naprej strma pot pa se višje začne obračati nekoliko proti desni. Strmina nato za krajši čas popusti in pot nas pripelje iz gozda na plazovita pobočja pod Kokrskim sedlom. Tu se pot ponovno postavi pokonci in se ob vse lepših razgledih (ti so najlepši na vrhove nad dolino Kamniške Bistrice) vzpenja ob vznožju sten Kalške gore in Malega vrha. Lahko sledljiva, a zaradi veliko kamenja (rahlo poraslo melišče) na poti naporna pot, nas po dobrih 2 urah hoje pripelje do Kokrskega sedla, kjer stoji Cojzova koča.

S sedla nadaljujemo desno v smeri Grintovca, Kočne in Skute. Pot se takoj nad sedlom strmo vzpne in nas nekoliko višje pripelje do razpotja, kjer se desno odcepi pot k bivaku pod Grintovcem in Skuti (naravnost Grintovec čez Streho in Kočna). Usmerimo se na to sprva nekoliko slabše vidno stezico, ki nas v zmernem vzponu pripelje do slikovitega prehoda čez Mala vratca. Za ozkim prehodom Malih vratc, pa se pot začne spuščati po strmem in občasno nekoliko izpostavljenem pobočju. Ob koncu spusta, ki nam vzame približno 100 višinskih metrov nam je v pomoč nekaj klinov. Sledi prečenje grape in nato vzpon po visokogorskem svetu do bivaka pod Grintovcem.


Od bivaka nadaljujemo po markirani poti, ki nas hitro pripelje na razpotje. Nadaljujemo naravnost v smeri Skute in Grintovca (desno Kamniško sedlo, Rinke in Turska gora) po razmeroma zložni poti, ki nas kmalu pripelje na naslednje razpotje. Ponovno nadaljujemo po levi poti (desno Skuta), ki nas naprej vodi čez kraški svet poln škrapelj in brezen. 

Naprej pazljivo sedimo markacijam, ki nas po krajšem vzponu pripeljejo do Mlinarskega sedla, kjer se nam priključi pot z Jezerskega. Nadaljujemo levo v smeri Grintovca (desno Dolgi hrbet in Skuta) po poti, ki postane tehnično zahtevna. Pot naprej nas vodi po in ob mestoma izpostavljenemu grebenu, nato pa preide na osojno stran grebena, kjer postane še nekoliko težja, a so nam v pomoč številna varovala. Pot, ki je v zgornjem delu izpostavljena padajočemu kamenju pa nas po približno 1 uri hoje od Mlinarskega sedla pripelje na vrh.

sobota, 23. junij 2012

STOL






S parkirišča se vrnemo po asfaltni cesti do križišča, od tam pa nadaljujemo v smeri Valvasorjevega doma pod Stolom in Potoške planine. Od križišča, nekaj časa hodimo po razgledni makadamski cesti, nato pa nas markacije in oznake za Valvasorjev dom usmerijo levo na markirano pešpot, ki se zložno spusti do bližnjega potoka Rečica. Preko brvi prečimo omenjeni potok, nato pa prispemo na večji travnik, preko katerega se zložno vzpnemo rahlo proti levi. Na drugi strani travnika gre pot v gozd in preide na razmeroma strm kolovoz, po katerem se vzpnemo do neizrazitega sedelca med vrhovoma Sivo rebro in Smolnik.

Od tu le še kratek čas nadaljujemo po kolovozu, nato pa nas oznake usmerijo desno na pešpot, ki se prečno vzpne čez kratko podrto pobočje. Lepo vzdrževana pot nato zavije v levo ter se naprej prečno vzpenja čez občasno bolj strma pobočja vrha Smolnik. Ves čas precej široka pot, nas višje pripelje do gozdne ceste, katero pa le prečimo. Na drugi strani ceste nadaljujemo desno ter vzpon nadaljujemo po slabše označeni poti, ki ima višje tudi nekaj nemarkiranih bližnjic. Tej poti, ki je v zgornjem delu zaradi številnih stezic tudi orientacijsko nekoliko težja, pa sledimo vse do Valvasorjevega doma pod Stolom.

Od Valvasorjevega doma se usmerimo desno na peš pot v smeri Stola. Pot gre že kmalu v gozd, kjer se rahlo vzpne in nas pripelje do manjšega razpotja, kjer nadaljujemo desno. Pot nas nato pripelje iz gozda, kjer preči pobočja pod Monštranco. Tej zložni in deloma razgledni poti, ki nekoliko naprej preči kratek pas gozda sledimo do razpotja na Žirovniški planini.

Nadaljujemo levo v smeri »Stol - Žirovniška pot« (rahlo desno Stol Zabreška pot) po poti, ki le nekoliko višje preide v strnjen gozd, kjer se nadaljuje naslednjih 10 minut. Gozd se nato razredči, pot pa preide med grmičevje, skozi katerega se nato vzpenja vse do prihoda v naslednji pas gozda. Ko ponovno stopimo v gozd, bomo prišli do kupa zloženih polen in nad njimi table, ki nas "naproša", da če le moremo, katerega nesemo seboj do Prešernove koče. Nekoliko naprej stopimo iz gozda, ob robu katerega se nato strmeje vzpenjamo. Višje pot zavije nekoliko v levo in preči kratko rahlo izpostavljeno travnato pobočje. Pot se nato za kratek čas rahlo položi in nas pripelje do prijetnega počivališča, s katerega se nam odpre lep razgled na Gorenjsko.

Pot se naprej ponovno strmo vzpenja, tokrat po pobočju, ki je večinoma poraslo z rušjem. Višje se pot obrača rahlo v desno in nas iz rušja pripelje na travnata pobočja, kjer tudi pridemo na manj opazno razpotje. Nadaljujemo rahlo desno (levo Potoški Stol in Vajnež) po še naprej razmeroma strmi poti, ki kmalu preide na greben Malega Stola. Tej vse bolj razgledni poti, ki nas višje vodi mimo spominskega obeležja, sledimo vse do Prešernove koče na Stolu.

sobota, 9. junij 2012

VELIKI SNEŽNIK 1976M



Na nasprotni strani ceste kot je Planinski dom na Sviščakih, opazimo pot kjer sledi lahkoten vzpon po širši makadamski cesti, po kateri nadaljujemo pot, po njej pa v približno 10 minutah prispemo do označenega razpotja, kjer se v levo odcepi pot k razgledišču "Pogled na Snežnik", v desno pa se nadaljuje markirana pešpot, ki vodi na Snežnik.
Nadaljujemo po cesti, ki nas še naprej vodi skozi gozd, po njej pa mimo brezna hitro prispemo do označenega križišča pod Lomom, ki se nahaja na 1330 metrih nad morjem.Tudi tu nadaljujemo naravnost (po desni cesti se lahko priključimo prej omenjeni pešpoti ali pa nadaljujemo do lovske koče v Travnih dolcih, tudi od tam se je možno povzpeti na Snežnik, pot pa ni označena) v smeri Snežnika po cesti. Višje se nam prehodno odpre nekaj razgleda, nato pa prispemo do naslednjega križišča (v opisih izhodišče Snežniška Grda jama), kjer nadaljujemo po levi spodnji cesti (po desni cesti vodi običajna pot na Snežnik).

Ob spodnji cesti, po kateri nadaljujemo pot, najprej hodimo mimo parkirišča, nato pa nadaljujemo po cesti, ki je zaprta za javni promet (poleg znaka se preko ceste nahaja veriga). Kratek čas nadaljujemo vzporedno z zgornje cesto, nato pa naša cesta zavije bolj v levo ter nas vodi mimo Snežniške grde jame. Sledi še nekaj minut prečenja, nato pa se priključimo markirani poti iz Grde drage, kjer nadaljujemo desno.

Nadaljujemo v smeri Snežnika, po poti, ki se nadaljuje skozi strnjen gozd. Višje prečimo manjšo jaso, nato pa se vrnemo v gozd, pot pa se prične prečno vzpenjati proti levi. Po nekaj minutah prečnega vzpona dosežemo označeno razpotje, kjer se nam priključi pot z Mašuna.
Ponovno nadaljujemo v smeri Snežnika, tokrat po nekoliko bolj strmi poti, ki nas vodi mimo obeležja. Nad obeležjem se nam odpre prvi obširni razgled, ki seže prek Nanosa vse do Alp. V nadaljevanju se vzpenjamo po poti, ki nas vodi skozi ruševje. Ko strmina popusti prispemo do starega mejnega kamna Rapalske meje, ki se nahaja na vrhu, oz. nekaj korakov pod vrhom Malega Snežnika, od koder se nam odpre pogled na Veliki Snežnik, Istro, Primorsko, Notranjsko...

Z Malega Snežnika nadaljujemo po poti, ki se komaj opazno spušča po neizrazitem vzhodnem grebenu Malega Snežnika. V nadaljevanju pot preide na zahodni in zelo razgleden greben Velikega Snežnika, po katerem se nadaljuje po večini v rahlem do občasno zmernem vzponu. Nekoliko naprej se nam z desne priključi Matetova pot, malo naprej pa še običajna pot s Sviščakov.


Na obeh razpotjih nadaljujemo naravnost, nato pa se prečno vzpnemo po bolj strmem pobočju Velikega Snežnika, ki je v snegu nevarno za zdrs. Po nekaj minutah dosežemo Zavetišče na Velikem Snežniku, pred katerim nadaljujemo levo ter se v nekaj korakih povzpnemo na 1796 m visok vrh.


sobota, 19. maj 2012

BOČ 979 M ZLATOROGOVA TRANSVERZALA 2012

S parkirišča nadaljujemo desno po poti v smeri doma na Boču čez Babe. Pot, ki poteka skozi gozd se že takoj začne kar strmo vzpenjati in po približno 15 minutah vzpona preči cesto. Strmina poti pa nato po nadaljnjih nekaj minutah vzpona popusti. Sledi krajše prečenje pobočij po široki poti, nato pa se pot za krajši čas zmerno vzpne. Nekoliko višje nas pot pripelje na širok kolovoz, ki mu sledimo v desno in ga nato kmalu zapustimo. Naprej nas markacije usmerijo levo navzgor. Po začetnih nekaj strmih metrih od mesta, ko smo zapustili kolovoz se pot skoraj neznatno vzpenja do mesta, ko nas le ta pripelje na cesto. Naprej sledi 5 minutna hoja po cesti ki poteka sredi velikega travnika do planinskega doma, ki se nahaja na drugi strani obsežnega travnika.

Od doma nadaljujemo naravnost po poti v smeri Boča. Pot sprva preči travnik nato pa gre v gozd, kjer nas kmalu pripelje na kolovoz, kjer imamo za nadaljevanje dve možnosti, ki pa sta približno enako dolgi. Nadaljujemo desno v smeri senčne poti. Po nekaj korakih lahkotne hoje po kolovozu se levo navzgor odcepi markirana peš pot, ki se začne mestoma kar strmo vzpenjati (naravnost nas kolovoz pripelje na cesto).
Pot, ki vse do vrha poteka skozi gozd nas po 45 minutah hoje od planinskega doma pripelje na Boč. Tu pa se vzpon še ne konča. Pred seboj zagledamo 20m visok razgledni stolp na katerega se po strmih stopnicah povzpnemo. Vzpon na vrh stolpa nas nagradi z lepim razgledom.


sobota, 28. april 2012

SLAVNIK 1028M

Slavnik (1028 m) je najvišji vrh v slovenskem delu Čičarije, kraške pokrajine v sv. delu Istre. To je hribovit svet, ki meji na s. na Motarsko podolje, na j. na Rdečo Istro, na z. sega do Kozine in kraškega roba nad Črnim Kalom, na v. do Brgudskega podolja nad Reškim zalivom. Rdeča Istra je dobila ime po značilni rdeči zemlji, medtem ko spada Čičarija v Belo Istro, ki ima ime po golih in svetlih apniških površinah. Staro goropisno ime Slavnik ne velja samo za vrh, temveč za ves gorski svet slovenske Čičarije, ki ga imenujemo tudi Slavniško pogorje, skrajšano Slavnik. Ves hrbet je sestavljen iz apnenca in dolomita. Do višine 850 m je poraslo z grmovjem in gozdovi, vrhove pa pokrivajo pašniki.

 Znamenit je rastlinski svet: bledorumeni ušivec, ki ga je tu prvič našel Muzio Tommasini, najboljši poznavalec kraške flore, in ga leta 1839 opisal v strokovnem glasilu; kraški kosmatinec, tržaški svišč, narcise, potonike, zlati koren, navadni jesenček, ilirska perunika, brstična in kranjska lilija in še več drugih. Na jz. gozdnatih pobočjih raste drevje, značilno za submediteranski gozd: črni gaber s travo ojstrico v podrasti, trokrpi javor, puhasti hrast in mali jesen, na s. strani pa prevladuje bukov gozd.

 Z odlokom o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, je bil Slavnik leta 1992 zavarovan kot naravni spomenik. S Slavnika je obširen razgled. Proti sv. seže pogled prek Matarskega podolja, Brkinov, Vremščice in Nanosa do Kamniških Alp; proti v. vidimo Javornike, Snežnik in vrhove v Gorskem Kotarju s Snježnikom; od v. proti j. je najprej obširen hribovit svet s Kojnikom, Žbevnico in Učko, na obzorju pa Kvarnerski zaliv; na j. je ob vznožju planota Podgorskega Krasa, naprej Šavrinsko gričevje, vidimo pa tudi skoraj vso Istro in obmorska mesta med Koprom in Umagom; proti z. je tik pod nami Grmada ali Mali Slavnik.